Sem inženir računalništva, star 32 let. Z ženo pričakujeva dvojčke. Nedavno sem zamenjal službo. Ob delu sem vpisal še doktorat. Začeli smo graditi prizidek k hiši. Na pregledu so mi ugotovili visok krvni tlak in zvišano raven holesterola. Za rekreacijo, ki so jo svetovali, nimam časa. Včasih v službi opazim nekakšno tiščanje v prsnem košu, vrtoglavico, pa tudi bolečino v križu. Zadnje čase kadim še več kot prej. Na sestankih v službi se mi tresejo roke. Tajnica mi je zadnjič ponudila neke pomirjevalne tablete na »L«. Po tableti so se roke manj tresle, vendar sem bil čudno upočasnjen. Kaj naj storim?

Nasvet strokovnjaka...

Stara sem 28 let, poslovna tajnica. Vedno sem bila polna energije, zadnje pol leta pa sem popolnoma izčrpana in utrujena. Ponoči me tlači mora. Čez dan me tišči v prsih, srce mi razbija, boli me želodec. Kar naprej sem prehlajena. Samo ždim doma, čeprav sem prej redno hodila na fitnes. V službi sem postala osamljena. Nihče me ne opazi, čeprav se trudim, da svoje delo opravljam vestno. Zdi se mi, da sem v življenju nekako ostala zadaj. Vsi moji znanci imajo fakultetno izobrazbo, kariero, nekateri že otroke, hiše … Vsi napredujejo, jaz pa stopicljam na mestu in obupujem. Zvečer pogosto spijem viski ali dva, da lahko zaspim.

Nasvet strokovnjaka...

Sem 32-letna pravnica, poročena, z dvema otrokoma. Tri mesece sem v sporu s šefom. Vsako jutro pred službo me boli želodec, konec tedna se ne sprostim. Že v nedeljo popoldne se kamen v želodcu spet pojavi. V službi me večkrat boli glava. Doma sem odrezava do otrok in moža. Občutek imam, da mi vse uhaja iz rok, delo me ne veseli, počutim se nekoristno in neuspešno. Nimam teka, težko se zberem, ne vidim več pravega izhoda iz položaja. Bila sem pri zdravnici, ki mi kljub prošnjam ni želela predpisati pomirjeval.

Nasvet strokovnjaka...

Star sem 53 let in zaposlen kot računalniški programer. Zadnje pol leta sem štirikrat doživel napad srčne aritmije, zato sem bil na urgenci zdravljen z električno defibrilacijo. Ker so se mi napadi hitrega bitja srca kar naprej ponavljali, so me operirali. Tudi po posegu napadi še niso prenehali, zato so operacijo ponovili. Po drugem posegu se sicer dobro počutim, vendar me je nenehno strah, da se bo napad ponovil. Ponoči se po štirih urah spanja prebujam ves prestrašen in ne morem več zaspati. Podnevi se strah pojavi redko, včasih pa me tudi med delom zgrabi panika. Pri delu nisem zbran, podnevi sem utrujen, ponoči pa ne morem spati. Nenehno prisluškujem srcu, tipam si utrip …Tašča mi je ponudila svoje uspavalne tablete, vendar je moja glava po njih zjutraj nekako motna, upočasnjen sem in pri delu manj učinkovit. Kako naj se rešim tega strahu, ki mi visi nad glavo?

Nasvet strokovnjaka...
 

Družina in prijatelji me poznajo kot nasmejano in dobrovoljno osebo. Zadnje čase pa sem brez energije in volje. Postala sem vzkipljiva in zadirčna, moje razpoloženje se pogosto spreminja, izgubil se je tudi moj smisel za humor. Občutek imam, da sem ves čas pod pritiskom, kot da nisem več kos obveznostim. V službi mi nalagajo vedno več nalog, roki za izpolnitev pa so vedno krajši. Doma od mene pričakujejo 24-urni mamaservis. Dan je postal prekratek, vedno manj časa mi ostane zase. Kaj naj storim?

Nasvet strokovnjaka...
_______________________________________________________________________________________________________________________

Stara sem 32 let. Zadnje čase sem zelo nesrečna. Prav prisiliti se moram, da zjutraj vstanem in se z muko spopadem z novim dnem. Moje, sicer mirno in urejeno življenje se je obrnilo na glavo, ko sem zamenjala službo. Delam kot vodja oddelka. Na začetku sem se zelo želela dokazati pred novim šefom in sodelavci, zelo sem si prizadevala, da bi bila uspešna, in nalagala sem si veliko dela. Nekega dne se je vse obrnilo proti meni. Zadnje čase pri delu ne uživam več, še vedno si sicer želim, da bi delala dobro, a pred kupom dela kar nekako otrpnem. Potem se v delo zaženem, sčasoma pa spet odpovem. Taka nihanja me demotivirajo, zato se mi delo razvleče do poznega večera. Domov pridem utrujena ali slabe volje, služba pa je še vedno v središču mojih misli. S partnerjem načrtujeva otroka, vendar mislim, da me tak način dela ne bo pripeljal daleč. Kaj lahko storim?

Nasvet strokovnjaka...
_______________________________________________________________________________________________________________________

Že ob vpisu na fakulteto sem imela pred očmi le en cilj – uspeh. Našla sem si sanjsko službo. Nikoli nisem rekla ne dodatni nalogi, vedno sem priskočila na pomoč sodelavcem, pogosto ostajala v službi do poznih ur ali si delo nesla domov. Nadrejeni so to kmalu opazili in dobila sem priložnost za napredovanje, s tem pa dodatne naloge in zadolžitve. Obseg dela narašča in vedno pogosteje stvari delam zadnji trenutek. Opažam, da pri delu nisem več tako zbrana, zato prihaja celo do napak. Bojim se neuspeha, kar me pogosto ohromi pri sprejemanju odločitev. Vse skupaj je kot začarani krog, iz katerega bi rada pobegnila. Kako? Za odgovor se vam lepo zahvaljujem.

Nasvet strokovnjaka...
_______________________________________________________________________________________________________________________

V službi pogosto sodelujem na sestankih z več udeleženci, med katerimi so tudi stranke. Od predstavitve na sestanku je odvisno, ali bomo posel dobili ali ne. Zato od vsakega pričakujejo, da od sebe da največ. Tu se začnejo moje težave. Pred vsakim pomembnejšim sestankom ali nastopom se pojavijo prebavne motnje. Bojim se, da me vznemirjenost ohromi in da bom pozabil katero od pomembnih stvari. Ko pridem na vrsto, nastopi razbijanje srca. Usta postanejo suha in opazno se začnem znojiti. Delujem kot nepripravljen začetnik, kar ni dobro niti zame niti za podjetje, predvsem pa je zelo moteče. Kaj mi svetujete?

Nasvet strokovnjaka...
_______________________________________________________________________________________________________________________