Družinski zdravniki se pogosto srečujejo s stresom. Psihologi menijo, da približno 70 % bolnikov v ambulante privedejo psihične težave. Vendar niso vedno prepoznane kot take.
Stres ima podobne znake kot nekatere druge bolezni
Stres je odgovor organizma na zunanje dogajanje. Bolniki in zdravniki znake stresa pogosto obravnavajo kot znake nekaterih telesnih bolezni:
glavobol, vrtoglavica, vznemirjenost, utrujenost, slabotnost, občutek suhega grla, bolečine v vratu, križu, prsnem košu, razbijanje srca, občutek zadihanosti, slabost, bruhanje, motnje prebave, pogosto siljenje na vodo, napenjanje, krči v trebuhu, pogosti prehladi in drhtenje rok (to so tudi najpogostejši fizični znaki stresa);
nemir, razdražljivost, napetost, nespečnost, motnje zbranosti, izgubo motivacije, jezo, nezmožnost sprejemanja odločitev, izgubo smisla za humor (to so tudi najpogostejši psihični znaki stresa).
Odpravljanje stresa
Za zdravljenje stresa je ključno, da prepoznamo povezavo med zunanjimi sprožilci stresa – stresorji in telesnimi odzivi nanje. Bolečina v trebuhu je lahko vnetje slepiča ali posledica stresa. Napetost, vznemirjenost in nespečnost so prav tako lahko tudi posledica stresa ali čezmernega delovanja ščitnice. Pravilna diagnoza je mogoča le na podlagi tesnega sodelovanja, obojestranskega zaupanja in odličnega sporazumevanja med bolnikom in zdravnikom.
Primeri iz življenja
Jožetova zgodba:
43-letni Jože dela kot agent v zavarovalnici. Ima težave s sodelavci in z nadrejenimi. Pogosto je napet in jezav. Težko se sprosti. Občuti čezmerno vzdražljivo črevo. čez dva meseca bo začel delati v banki. Do takrat bi najraje jemal pomirjevala, da bi laže shajal v službi. Vendar jemanje in predpisovanje benzodiazepinov (npr. Lorama, Ansilana in ostalih) v takem primeru ni priporočljivo.
Jože je prepoznal vzrok stresnega doživljanja in nanj lahko vpliva, zato pri njem pridejo v poštev drugi načini spoprijemanja s stresom:
- s tehnikami sproščanja, avtogenim treningom, redno telesno aktivnostjo, pogovori z zaupnimi osebami in/ali s strokovnjaki, posvečanjem hobijem, glasbo, vrtnarjenjem, ročnimi deli, branjem, poslušanjem glasbe, sožitjem z domačimi živalmi;
- z zdravili rastlinskega izvora, kot je Persen®, ki so na voljo v lekarnah brez recepta. Taka naravna zdravila ne povzročajo odvisnosti in nimajo nevarnih sopojavov. V stresnih vsakodnevnih položajih pomagajo ohraniti mirnost in zbranost.
Anina zgodba:
26-letna Ana leži v bolnišnici. Prejšnji večer je doživela hudo prometno nesrečo kot sopotnica v avtomobilu. Nima hujših poškodb, je le na opazovanju. Huje je z njenim bratrancem. Leži v intenzivni negi. Zdravniki se borijo za njegovo življenje. Ano kar naprej stiska v prsih, ponoči ni mogla spati, tlačila jo je mora, v spanju je vpila in se zbujala povsem prepotena. Prizor nesreče se ji kar naprej vrti pred očmi.
Ana nedvomno trpi za posledicami hudega travmatskega doživetja. Sintetična zdravila, ki jih predpisujemo v takem primeru, se imenujejo benzodiazepini. Pomirjajo, sproščajo in omogočajo spanec. Benzodiazepini so namenjeni prav za zdravljenje hudih obdobij nemira in napetosti. Predpisati jih mora vedno zdravnik, saj so mogoči tako stranski učinki kot neustrezne kombinacije z drugimi zdravili. časovno mora biti njihova uporaba omejena. Dolgotrajno jemanje benzodiazepinov lahko povzroči telesno in/ali psihično odvisnost od teh zdravil. Med jemanjem so bistveno okrnjene psihofizične sposobnosti. Ob prenehanju jemanja se lahko pojavijo abstinenčni znaki.
Stres (p)ostaja del našega življenja. Zato ga prepoznajmo, se soočimo z njim in ga premagajmo, preden on premaga nas.
asist. mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med.
